Stratus
| Stratus | |
|---|---|
 Valoviti stratusi (stratus undulatus) običajno nastanejo, ko se zrak nad in pod plastjo oblakov giblje z različnimi hitrostmi in/ali v različnih smereh[1] | |
| Okrajšava | St |
| Simbol |  |
| Oblak#Klasifikacija | stratus (slojast[2]) |
| Rod |
|
| Vrsta |
|
| Višina | 0–2.000 m |
| Oblika | siv, brezobličen nizkoležeč oblak, ki lahko sega do tal |
| Padavine | običajno rosenje, ledeno rosenje, sneg ali sodra[3] |
Stratusi (oznaka St) so enakomerni nizko ležeči oblaki, opazni v oblačnem vremenu.
Ime stratus izhaja iz latinske predpone strato-, ki pomeni plast ali list.[4]
Opis
[uredi | uredi kodo]Stratusi tvorijo enakomerno plast, podobno megli, vendar se nahajajo na precej večji relativni višini, običajno od 100 do 400 m, včasih tudi samo 30–90 m in ne več kot 2.500 m. Običajno pokrivajo celotno nebo, včasih pa so vidni kot raztrgane oblačne gmote. Dno teh oblakov se lahko spusti zelo nizko in se včasih združi s prizemno meglo. Njihova debelina je majhna, od nekaj deset do nekaj sto metrov. V teh oblakih se včasih tvorijo padavine, najpogosteje kot rosenje ali sodra. Oblaki so od temno sive do skoraj bele barve.[5]
Nastanek
[uredi | uredi kodo]Stratusni oblaki nastanejo, ko šibki navpični tokovi s tal dvignejo plast zraka. Med dvigovanjem se zaradi adiabatnega ohlajanja poveča relativna vlažnost.[6] Ko se zrak dovolj ohladi, začne vlaga kondenzirati. Proces poteka le v stabilnih atmosferskih okoljih.[7]
Stratusi nastanejo tudi na stiku plasti toplega in hladnega zraka. Ko se topel zrak počasi dvigne nad hladnega, se postopoma ohladi in vlaga začne kondenzirati. Tovrstni stratusi pogosteje nastajajo spomladi in jeseni, saj se v tem času tople in hladne zračne mase pogosteje srečujejo. Plasti so včasih podobne velikim valovom. Stratusni oblaki se lahko razvijejo v deževne oblake, ki povzročajo rosenje in neprekinjen dež.
Razvrščanje
[uredi | uredi kodo]Vrste
[uredi | uredi kodo]
Oblaki stratus nebulosus (megleni) se pojavljajo kot brezoblična ali meglena tančica ali plast oblakov brez posebnih značilnosti ali strukture.[8] Nastajajo na nizkih nadmorskih višinah in so znak stabilne atmosfere in trajnega stabilnega vremena. Oblačne plasti lahko povzročijo rahel dež in rosenje ali snežne kosmiče.
Raztrgani stratusni oblaki (stratus fractus) imajo nepravilno obliko in so jasno razdrobljeni ali raztrgani.[8] Nastanejo večinoma po padavinah iz večjih deževnih oblakov. Raztrgani stratusni oblaki lahko nastanejo tudi ob gorskih pobočjih (orografski oblaki). Njihova barva je lahko od temno sive do skoraj bele.
Razvrščanje po prosojnosti
[uredi | uredi kodo]
Stratus fractus se ne deli na različice, stratus nebulosus pa se deli na dve. Različica stratus opacus je meglena ali mlečna plast oblakov, ki je dovolj neprozorna, da zakrije sonce.[8] Različica stratus translucidus velja za tanjšo od neprozorne različice in je dovolj prosojna, da sta skoznjo vidna Sonce ali Luna.
Razvrščanje po videzu
[uredi | uredi kodo]Stratusni oblaki imajo samo eno različico, ki temelji na videzu. To je stratus undulatus. Pri tem oblaku je mogoče opaziti blago valovanje, ki je posledica motenj v rahlem strižnem vetru. Različica stratus undulatus je pogostejša v stratokumulusih, ker so v večjih višinah vetrovi močnejši.[8]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Undulatus - Cloud Appreciation Society. Pridobljeno 19. septembra 2025
- ↑ slôjast. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 19. Septembra 2025
- ↑ »Tabular guide: Genus«.
- ↑ »Cloud Classification«. National Weather Service. Pridobljeno 2. januarja 2014.
- ↑ WMO 1975, str. 17, Definition of Clouds.
- ↑ »Stratus Clouds«. Weather. USA Today. 16. oktober 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2014. Pridobljeno 16. januarja 2022.
- ↑ »What Kind of Cloud Types Have Precipitation?«. Sciencing (v angleščini). Pridobljeno 24. februarja 2022.
- 1 2 3 4 WMO 1975, str. 43.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ernest Neukamp. Oblaki in vreme. Zbirka Sprehodi v naravo
- Günter D. Roth (1992). Vremenoslovje za vsakogar
- Janko Pučnik (1980). Velika knjiga o vremenu
- Ackerman, Steven A; Knox, John A (2003). Meteorology: Understanding the Atmosphere. Brooks Cole.
- Ahrens, C. Donald (Februar 2006). Meteorology Today: An Introduction to Weather, Climate, and the Environment (8 izd.). Brooks Cole. ISBN 978-0-495-01162-0. OCLC 693475796.
- Day, John A. (Avgust 2005). The Book of Clouds. Sterling Publishing. ISBN 978-1-4027-2813-6. OCLC 61240837.
- Grenci, Lee M.; Nese, Jon M. (Avgust 2001). A World of Weather: Fundamentals of Meteorology: A Text / Laboratory Manual (3 izd.). Kendall Hunt Publishing Company. ISBN 978-0-7872-7716-1. OCLC 51160155.
- Hamilton, Gina (2007). Blue Planet – Air (eBook). Milliken Publishing. ISBN 978-1-4291-1613-8.
- Hubbard, Richard Keith (2000). »Glossary«. Boater's Bowditch: The Small Craft American Practical Navigator (2nd izd.). International Marine/Ragged Mountain Press. ISBN 978-0-07-136136-1.
- Parungo, F. (Maj 1995). »Ice Crystals in High Clouds and Contrails«. Atmospheric Research. 38 (1–4): 249–262. Bibcode:1995AtmRe..38..249P. doi:10.1016/0169-8095(94)00096-V. OCLC 90987092.
- Sednev, I; Menon, S; McFarquhar, G (Julij 2009). »Simulating Mixed-Phase Arctic Stratus Clouds: Sensitivity to Ice Initiation Mechanisms« (PDF). Atmospheric Chemistry and Physics. 9 (14): 4747–4773. doi:10.5194/acp-9-4747-2009. Pridobljeno 2. januarja 2014.
- Wood, Robert (Avgust 2012). »Stratocumulus Clouds«. Monthly Weather Review. 140 (8): 2373–2423. Bibcode:2012MWRv..140.2373W. doi:10.1175/MWR-D-11-00121.1. ISSN 1520-0493.
- Volume I: Manual on the Observation of Clouds and Other Meteors. International Cloud Atlas. World Meteorological Organization (WMO). 1975. ISBN 92-63-10407-7. Pridobljeno 11. avgusta 2015.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
