Sal
 | |
 | |
  Sal  Sal | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | Afrika |
| Koordinati | 16°43′N 22°56′W / 16.717°N 22.933°W |
| Površina | 219,84 km2 |
| Dolžina | 29,7 km |
| Širina | 11,8 km |
| Najvišja nadm. višina | 406 m |
| Uprava | |
| Občina | Sal |
| Demografija | |
| Prebivalstvo | 39,700 |
| Gostota | 180 preb./km2 |
Sal (portugalsko za " sol ") je otok na Zelenortskih otokih. Sal je turistična destinacija z belimi peščenimi plažami in več kot 350 sončnimi dnevi na leto. Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov arhipelaga Zelenortskih otokov v osrednjem Atlantskem oceanu, 560 km ob zahodni obali Afrike. Zelenortski otoki so znani po celoletnem kajtanju, velikem rezervatu želv kareta, ki se tu izležejo v času med julijem in septembrom, Zelenortski otoki so zdaj največje gnezdišče te vrste želv na svetu[1], Sal pa ima drugo največje gnezdišče. [2] Sal je znan tudi po glasbi Cesarije Evora.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Diogo Gomes in Antonio da Noli, pomorščaka v službi portugalske krone, sta 3. decembra leta 1460 opazila "Ilha do Sal" in ga poimenovala "Llana" ali Chã ("ravnina"). Vendar pa so Sal in drugi otoki v otočju Zelenortskih otokov morda bili Mavrom znani že dolgo pred portugalskim "odkritjem". Ime otoka se je spremenilo v sedanje "Sal", ko sta bila odkrita dva velika slana ribnika (Pedra de Lume in Santa Maria). Prva tri stoletja po odkritju je bil otok le redko poseljen; leta 1720 je bila v bližini sedanje Palmeire majhna ribiška vas.[3] To se je spremenilo, ko se je konec 18. stoletja razvila industrija soli, ki se je začela v Pedri de Lume. Vas Santa Maria je na jugu otoka leta 1830 ustanovil Manuel António Martins.[3] V tistem času je cvetela industrija soli, saj je bilo v zgodnjih letih izvoženih 30.000 ton soli. Večina soli je bila izvožena v Brazilijo, kar je bilo ustavljeno leta 1887, ko je Brazilija uvedla visok davek na uvoženo sol, da bi zaščitila svojo proizvodnjo soli. Kraj je to močno prizadelo, a se je leta 1920 opomogel, ko je portugalski vlagatelj ponovno začel s proizvodnjo soli. To je trajalo do leta 1984.[3] Leta 1935 je bila Santa Maria povzdignjena iz vasi v trško naselje.[4]
Leta 1939 je Italija začela graditi letališče za sprejemanje letov iz Evrope in Južne Amerike. Gradnja je bila ustavljena in končana okoli druge svetovne vojne. Portugalci so letališče odkupili od Italijanov in ga dokončali leta 1949. Severovzhodno od letališča so se v vasi Preguiça, ki je danes del Espargosa, naselili delavci z otoka São Nicolau.
Leta 1967 sta Belgijski industrijalec in inženirka Georges Vynckier in Marguerite Massart odprla prvi Zelenortski turistični hotel z imenom Morabeza.[5] Po letu 1986 je turizem postal pomembna gospodarska panoga na otoku, in mnoga počitniška naselja in hoteli so bili zgrajeni na območju južne in jugozahodne obale pri trškem naselju Santa Maria.[3] Leta 2017 je bilo na otoku Sal kar 48.2% turističnih postelj v celi državi.[6]
Orkan Fred je konec poletja 2015 prizadel otok Sal in povzročil škodo na hišah, turističnih objektih in ladjah.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Otok je dolg 29,7 km in širok 11,8 km. Njegova površina je 219,84 km2.[7] Je eden od treh peščenih vzhodnih otokov (Sal, Boa Vista in Maio) arhipelaga z belimi peščenimi plažami. Otok je precej raven; njegova najvišja točka je Monte Grande, na 406 m nadmorske višine. Nenaseljen otoček Ilhéu Rabo de Junco leži blizu zahodne obale Sala. Slana močvirja se nahajajo v kraterju Pedra de Lume in severno od Santa Marije.
Občina
[uredi | uredi kodo]Upravno otok Sal pokriva ena občina, Concelho do Sal. Ta občina je sestavljena iz ene freguesie (civilne župnije), Nossa Senhora das Dores, ki prav tako pokriva celoten otok. Občina Sal je bila ustanovljena leta 1935, ko se je ločila od občine Boa Vista. Sedež občine je bil prvotno v Santa Mariji, vendar je Espargos postal sedež občine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Otok Sal ima povprečno 350 sončnih dni na leto. Veter piha predvsem s severovzhoda. Vendar pa so nekateri dnevi tudi oblačni, vendar so ti običajno razpršeni in redko prinesejo dež. "Deževna sezona" traja od julija do sredine oktobra, čeprav je količina padavin še vedno majhna.
| Jan | Februar | Marec | april | Maj | Junij | Julij | Avg | Sep | Oktober | November | December | Leto |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 23 °C (73 °F) | 22 °C (72 °F) | 22 °C (72 °F) | 22 °C (72 °F) | 23 °C (73 °F) | 23 °C (73 °F) | 24 °C (75 °F) | 25 °C (77 °F) | 26 °C (79 °F) | 26 °C (79 °F) | 25 °C (77 °F) | 24 °C (75 °F) | 24 °C (75 °F) |
Demografski podatki
[uredi | uredi kodo]Leta 1832 je bilo prebivalstvo ocenjeno na 400 ljudi. [9] Do leta 1960 je bil najmanj poseljen otok od devetih naseljenih Zelenortskih otokov, z manj kot 3000 prebivalci. Od takrat prebivalstvo hitro narašča in je leta 2019 doseglo približno 40.000, zaradi česar je tretji najbolj poseljen otok na Zelenortskih otokih, za Santiagom in São Vicentejem, ter je prehitel Santo Antão in Fogo.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V glavnem mestu Sala, Espargosu, se nahaja eno od mednarodnih letališč v državi. Turizem, osredotočen na območje Santa Marie, je kot glavni vir dohodka nadomestil sol in ribolov. Leta 2017 je bilo 48,2 % razpoložljivih postelj v državi na otoku Sal.[10] Življenjski standard na otoku je med najboljšimi v arhipelagu Zelenortskih otokov. BDP otoka na prebivalca je leta 2015 znašal 495.827 eskudov (4.497 evrov).
Infrastruktura
[uredi | uredi kodo]Na otoku je mednarodno letališče Amílcar Cabral, najbolj prometno letališče Zelenortskih otokov. Glavno pristanišče otoka Sal je Palmeira . Glavne ceste so:
- Santa Maria - cesta Espargos ( EN1-SL01 )
- Palmeira – cesta Espargos (EN1-SL02)
Šport
[uredi | uredi kodo]Nogomet je glavni šport na otoku. Glavni stadion na otoku je Estádio Marcelo Leitão, ki leži jugovzhodno od središča Espargosa, in kjer se igrajo vse regionalne tekme. Košarka je druga najbolj priljubljena vrsta športa na otoku, prav tako odbojka. Igra se tudi futsal. Prevladujoči športi, zlasti na plažah na jugu otoka in v okoliških vodah, so deskanje, jadranje na deski in kajtanje, ki so pred približno 25 leti pridobili na veljavi in postajajo najbolj prevladujoči v državi na področju jadranja na deski in kajtanja.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Sal je pobraten z:
Cascais, Portugalska
Desenzano del Garda, Italija- Grottammare, Italija
South Normanton, Anglija
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Speči pes
Soline za izhlapevanje soli v vulkanskem kraterju (Pedra de Lume)
Stavbe v Santa Mariji
Trgovina s spominki v Santa Mariji
Glavna ulica v Santa Mariji na Zelenortskih otokih
Pogled iz zraka na mesto Espargos
Katoliška cerkev v Santa Mariji
Stroji v vulkanskem kraterju, Pedra de Lume
Svetilnik Ponta do Sinó
Stolp reševalcev iz vode
Plaža Santa Maria zvečer
Jama "Modro oko"
Trgovine v Santa Mariji
Kajtanje v Salu, Zelenortski otoki
Panorama, posneta v pristanišču Palmeira
.JPEG)
.JPEG)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Divje živali Zelenortskih otokov
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Yen, Eugenie C; Gilbert, James D; Balard, Alice; Taxonera, Albert; Fairweather, Kirsten; Ford, Heather L; Thorburn, Doko-Miles J; Rossiter, Stephen J; Martín-Durán, José M; Eizaguirre, Christophe (1. januar 2025). »Chromosome-level genome assembly and methylome profile yield insights for the conservation of endangered loggerhead sea turtles«. GigaScience. 14. doi:10.1093/gigascience/giaf054. ISSN 2047-217X. PMC 12143204. PMID 40478729.
{{navedi časopis}}: Check|pmid=value (pomoč); Preveri|pmc=vrednost (pomoč) - ↑ »Cabo Verde: Sea Turtles "In Abundance"«. The State of the World's Sea Turtles | SWOT (v ameriški angleščini). 16. junij 2022. Pridobljeno 28. avgusta 2025.
- 1 2 3 4 Ray Almeida. »A History of Ilha do Sal«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2016.
- ↑ História da Ilha do Sal Arhivirano 2018-06-21 na Wayback Machine., Câmara Municipal do Sal
- ↑ »Hotel Morabeza ****«. www.hotelmorabeza.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2020. Pridobljeno 2. maja 2020.
- ↑ »INE Estatísticas do Turismo 2017« (PDF) (v portugalščini).
- ↑ »Resumo dos Indicadores RGPH 2010«. INE (v portugalščini). Pridobljeno 1. januarja 2023.
- ↑ »Klimatafel von Santa Maria / Sal (Int.Flugh.) / Kapverden (Rep. Kap Verde), Senegal« (PDF). DWD. Pridobljeno 7. septembra 2022.
- ↑ Roberts, Edmund (1837). Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat. New York: Harper & Brothers. str. 14. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. novembra 2013. Pridobljeno 16. aprila 2026.
- ↑ »INE Estatísticas do Turismo 2017« (PDF) (v portugalščini).
