Wikipedija:Navajanje virov

Navedek, referenca ali sklic, enolično določi vir informacije, npr.:

Ritter, R. M. (2003). The Oxford Style Manual. Oxford University Press. str. 1. ISBN 978-0-19-860564-5.

Wikipedijino pravilo o preverljivosti zahteva medbesedilne sklice za vse trditve, ki so izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane kjerkoli v člankih.

Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z medbesedilnim sklicem.Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka opombe: Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo.

V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani (načelo je opisane v razdelku § Raznolikost metod navajanja).

Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: Pomoč:Sklicevanje za začetnike za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji.

Tipi navedkov

• Medbesedilni sklic pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe.
• Navedba avtorja v besedilupomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer Rawls trdi, da X.^[5] To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte Navedba avtorja v besedilu spodaj.
• Splošen sklic je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev.

Kratki in polni sklici

• Polni sklic v celoti opredeli zanesljiv vir in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: Rawls, John. A Theory of Justice. Harvard University Press, 1971, str. 1. Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot opomba in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji.
• Kratek sklic je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, <ref>Rawls 1971, str. 1.</ref>, kar se izpiše kot Rawls 1971, str. 1.. Te kratke sklice se uporablja skupaj s polnimi sklici, ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku

Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum (slog APA, Harvard ali Chicago), in navedki avtor–naslov ali avtor–stran (slog MLA ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{sfn}} ali {{harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte dokumentacijo predloge.

Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju:

Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref>

== Sklici ==
<references />

== Viri ==
* Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", ''Scientific American'', 51 (78).
* Miller, Edward (2005). 'Sonce''. Academic Press.

Tako so izpisani v članku:

Sonce je precej veliko, toda Mesec ni tako zelo velik. Sonce je tudi zelo vroče.

Sklici

Viri

• Brown, Rebecca (2006). "Velikost Lune", Scientific American, 51 (78).
• Miller, Edward (2005). 'Sonce. Academic Press.

Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole:

Sklici

Kdaj in zakaj navajati vire

Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate preverjanje, ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite zanesljivost Wikipedije in hkrati dokazujete, da vsebina ne predstavlja izvirnega raziskovanja. Hkrati bralcem olajšate dostop do dodatnih informacij o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete plagiatorstvu vira vaših besed ali idej.

Vsa vsebina, ki je sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna, potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku.

Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s pravilom o biografijah živečih oseb bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene.

Wikipovezave niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb.

Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. Izogibajmo se zavajajočih besed, kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti preverljivo: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za izvirno raziskovanje.

Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod.

Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami

Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku.

Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov.

Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb

Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na zanesljiv vir. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo — bodisi v članku ali na pogovorni strani — na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo takoj odstranimo! Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira.

Dobesedno navajanje

Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev — »takole« — oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev — »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s predlogami za citate.

Multimedija

Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. Opisi pod sliko morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je alt besedilo za slike, ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "Sejalec (1907)" za Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg).

• Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in oznako avtorskih pravic.
• Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)"
• Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..."
• Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence zahtevajo, da navedemo izvirnega avtorja.

Kdaj ne uporabljamo sklicev

Sklicevanje se pogosto ne uporablja na razločitvenih straneh (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih).

Sklici so pogosto izpuščeni v uvodnem delu članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte WP:SKLICIUVODA.

Zaporedno navajanje istega vira

Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer:

Sloni so veliki kopenski sesalci ... Slonovi zobje se zelo razlikujejo od zob večine drugih sesalcev. Za razliko od večine sesalcev, ki jim zrastejo mlečni zobje in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob, imajo sloni cikle menjave zob skozi vse svoje življenje.

To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila.

Medbesedilni sklici

Medbesedilno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev.

Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref

Več informacij: Sklici na koncu besedila: osnove

Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <ref>...</ref>, na primer:

• Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...

kar bo izpisano približno takole:

• Pravičnost je človeški izum. Ta ...tex

Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v § Kako ustvariti seznam sklicev.

Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo za ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi.

Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi povezanost med besedilom in virom. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila.

Izogibanje kopičenju

Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje navlake v oknu za urejanje:

• Uporaba sklicev definiranih v seznamu, kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <ref name="Smith 2001, str99" />.
• Vstavljanje kratkih sklicev (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov.

Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov.

Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z vizualnim urejevalnikom, jih je mogoče dodati ali odstraniti le z besedilnim urejevalnikom. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo.

Ponavljajoči se sklici

Nadaljnje informacije: Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira

Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo poimenovanih sklicev. Sklicu najprej določite ime in vpišite <ref name="ime">besedilo sklica</ref>. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: <ref name="ime" />. Uporaba poševnice pred > pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke </ref>.

Besedilo v ime je lahko skoraj poljubno‍vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": <ref name="Smith 2005 str94">besedilo sklica</ref>.

Za ime sklica uporabite ravne narekovaje ". Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so “ ” ali » «, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako.

Navajanje več strani iz istega vira

Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev:

• Poimenovani sklici s seznamom strani v parametru |pages= v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno)
• Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{rp}} ali {{r}} za navedbo strani
• Kratki sklici

Uporaba okrajšav, kot sta ibid., id., je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz op. cit. je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ibid obsežna, članek označite s predlogo {{ibid}}.

Katere informacije vključiti

Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični medbesedilni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru medbesedilnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila ali kratke sklice, potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.)

Zgledi

Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.

Knjige

Glejte tudi predlogo {{navedi knjigo}}.

Sklici na knjige tipično vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• naslov knjige v poševni pisavi
• številka zvezka, kjer je to ustrezno
• kraj nastanka publikacije
• ime založnika
• letnica objave
• poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno
• izdaja, če to ni prva izdaja
• Številki ISBN in COBISS, kjer je to možno

Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• naslov poglavja
• ime urednika knjige
• ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj)
• številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno

V nekaterih primerih je na hrbtni strani naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte Datumi in ponatisi.

Časopisni članki

Glejte tudi predlogo {{navedi časopis}}.

Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo:

• ime avtorja oz. avtorjev
• kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije
• naslov članka znotraj narekovajev
• ime časopisa v poševni pisavi
• letnik, številka zvezka v letniku in številke strani
• DOI in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno

Novice

Glejte tudi predlogo {{navedi novice}}.

Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo:

• vrstica z avtorstvom (avtorjevo ime), če obstaja
• naslov članka
• ime časopisa v ležeči pisavi
• kraj izida (če ni vključen v ime časopisa)
• datum izida
• številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih

Spletne strani

Glejte tudi predlogo {{navedi splet}}.

Sklici na spletne strani tipično vsebujejo:

• URL spletne strani, kjer se nahaja navedena vsebina. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije.
• ime avtorja oz. avtorjev
• naslov članka znotraj narekovajev
• ime spletne strani
• založnik, če je poznan
• datum objave
• številka strani (kjer je to uporabno)
• datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan)

Zvočni posnetki

Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo:

• ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija
• ime oz. imena izvajalcev
• naslov pesmi ali zapisa v narekovajih
• naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno)
• letnica izdaje
• medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka)
• približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno

Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu.

Film, TV ali video posnetki

Glejte tudi predlogo {{navedi AV medij}}.

Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo:

• ime režiserja
• ime producenta, če je le-to pomembno
• imena glavnih igralcev
• za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih
• naslov filma ali TV serije v poševni pisavi
• ime studia
• letnica objave
• medij (npr: film, videokaseta, DVD)
• približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno

Wikipodatki

Glejte tudi predlogo {{navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke.

Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije).

Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato Modul:WikidataIB in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je Modul:Wikidata, tega ne počnejo.

Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo QID (Q number). Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali identifikatorju digitalnega objekta (DOI). V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet.

Predlogo {{Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis glavni slog navajanja.

Drugo

Glejte tudi:

• {{navedi zaznamke iz AV medija}}
• {{navedi strip}}
• {{navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate
• {{navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve
• {{navedi zakon}} za zakon ali pravni akt
• {{navedi enciklopedijo}}
• {{navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije
• {{navedi poštni seznam}}
• {{navedi zemljevid}}
• {{navedi novičarsko skupino}}
• {{navedi patent}} za patente
• {{navedi sporočilo za javnost}}
• {{navedi poročilo}}
• {{navedi disertacijo}}
• {{navedi videoigro}}

Določanje dela vira

Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate.

Knjige in tiskani članki

Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo.

Če v elektronskih knjigah ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena iztočnica. V predlogi {{navedi knjigo}}, lahko parametra |chapter= ali |at= vključujeta te podatke.

Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in Bekkerjeva števila za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno.

Avdio in video viri

NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni.

Povezave in ID-številke

Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer:

''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.

Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: Pridobljeno 15. julija 2011. Lahko pa uporabite tudi parameter access-date, ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu refToolbar 2.0.

Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko ISBN za knjige, DOI (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu

Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi zanesljiv): z navedbo številke ISBN ali OCLC; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, kratek in smiseln citat neposredno iz gradiva.

Povezovanje na strani v datotekah PDF

Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem #page=n na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite https://www.domain.com/document.pdf#page=5, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran.

Povezovanje na Google Knjige

Google Books včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo.

To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih:

• Rawls, John. A Theory of Justice. Harvard University Press, 1971, str. 18.
• Ali s predlogo: Rawls, John (1971). A Theory of Justice. Harvard University Press. str. 18 – prek Google Books.
• Rawls 1971, str. 18.
• Rawls 1971, str. 18.
• Rawls 1971, str. 18.
• Rawls 1971, 18.

V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige A Theory of Justice vnesete takole z uporabo predloge {{Navedi knjigo}}:

{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}

ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov:

Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.

Ko je številka strani rimska številka, kar je običajno na začetku knjig, je URL za page xvii (rimska številka 17) iste knjige videti takole:

     https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17

Oznaka &pg=PR17 pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako &pg=PA18ki pomeni »stran, arabska, 18«.

Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304 v knjigi The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony, je videti takole:

     https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11

Oznako &pg=PA304-IA11 lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«.

Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta |url= in |archive-url=, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne COinS metapodatke. Vendar pa so parametri |page= in |pages= v vseh predlogah Slog Navajanja 1/Slog Navajanja 2, družinah predlog v slogu {{sfn}}- in {{harv}}, ter predloge {{r}}, {{rp}} in {{ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni.

Orodje Citer vam je lahko v pomoč.

Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke trajne povezave (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, OCLC ali LCCN numerical code, npr.: https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z ISBN kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate Navodila in pojasnila na strani support.google.com.

Povejte, kje ste vi to prebrali

»Povejte, kje ste vi to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka.

Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer):

Janez Horvat (2009). Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl, Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl, Mladinska knjiga, str. 29.

Ali če uporabljate kratke sklice:

Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.

Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku.

Opomba: Nasvet, da »navedete, kje ste vi to prebrali«, ne pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti kako ste jo pridobili in prebrali.

Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij, kot je JSTOR; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način.

Datumi in ponatisi

Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. Reprinted with corrections), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«).

Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite oba datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer:

• Darwin, Charles (1964) [1859]. On the Origin of Species (faksimile 1. izd.). Harvard University Press.

To se v predlogah {{citat}} in {{navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter |orig-date=.

Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo:

• Boole, George (1854). An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities. Macmillan. Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958.

Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi

Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar.

Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta julij–avgust sli 25. december. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim.

Dodatna anotacija

Ponavadi zadošča, da sklic v opombi navaja le vir (kot je opisano v zgornjih razdelkih); bralci si lahko nato ogledajo vir in preverijo, kako podpira informacije v članku. Včasih pa je koristno dodati v opombo anotacijo. To je še posebej uporabno, kadar želimo natančno pokazati, katero informacijo podpira posamezen vir (zlasti kadar posamezna opomba navaja več kot en vir – glejte § Združevanje sklicev and § Povezanost besedilo-vir, spodaj).

Opomba lahko vključuje tudi neposreden citat iz navedenega vira. To je posebej priročno pri zelo dolgih ali zahtevnih besedilih, saj bralcu omogoča, da takoj prepozna ustrezni del navedenega vira. Citiranje je smiselno tudi v primerih, ko izvirnik ni prosto dostopen. Kljub temu je, tako kot vedno, potrebna previdnost, da se izognemo morebitnim kršitvam avtorskih pravic.

V primeru neslovenskih virov je lahko koristno navesti citat iz izvirnega besedila in nato dodati slovenski prevod. Če sam članek vsebuje prevod citata iz takšnega vira (brez izvirnika), je treba izvirno besedilo vključiti v opombo. (Za več informacij glejte pravilo WP:Preverljivost § Ne-slovenski viri.)

Razdelka Opombe in Sklici

Glej tudi: Pomoč:Sklici na koncu besedila in WP:Slogovni priročnik/Postavitev § Standardizirani dodatki in opombe na koncu strani

Ta razdelek opisuje dodajanje opomb in pripravo celotnega seznama bibliografskih navedb, ki podpirajo kratke sklice.

Prvi urejevalec, ki v članek doda sklice, mora ustvariti poseben razdelek, kjer se bodo te izpisale. Izbere se lahko katero koli ustrezno ime. Najpogostejša izbira je »Sklici«. Druge možnosti po padajoči priljubljenosti so »Opombe«, »Opombe pod črto« ali »Navedena dela«, čeprav se te pogosteje uporabljajo za razločevanje med več končnimi razdelki ali podrazdelki. Uporabijo se lahko tudi drugi naslovi (»Viri«, »Citati«, »Bibliografija«).

Včasih je za organizacijo sklicev potrebnih več razdelkov. Na primer, članki, ki uporabljajo kratke sklice lahko uporabljajo en razdelek za celotne bibliografske navedbe in ločen razdelek za skrajšane sklice.

Razdelka s sklici ne smemo zamenjevati z razdelkoma za zunanje povezave ali nadaljnje branje, saj noben od njiju ne vsebuje virov, ki so bili uporabljeni pri ustvarjanju vsebine članka.

Splošni sklici

Splošni sklic je navedba zanesljivega vira, ki podpira vsebino članka, vendar z medbesedilnim sklicem ni neposredno povezan s konkretnim delom besedila.Običajno se splošni sklici navajajo na koncu članka v razdelku »Sklici«, razvrščeni pa so po priimku avtorja ali urednika. Razdelke s splošnimi sklici najpogosteje najdemo v manj razvitih člankih, zlasti kadar celotno vsebino članka podpira en sam vir. Glavna pomanjkljivost splošnih sklicev je izguba neposredne povezave med posamezno trditvijo in virom (razen pri zelo kratkih člankih). Zato jih kasnejši urejevalci pogosto preuredijo v medbesedilne sklice.

Razdelek s splošnimi sklici je oblikovan enako kot zgoraj opisana razdelka o kratkih sklicih in sklicih v oklepajih. Če članek vsebuje tako medbesedilne in splošne sklice kot nenavedeni sklici, jih lahko jasno ločimo z ustreznima naslovoma razdelkov, na primer »Sklici« in »Splošni sklici«.

Kako ustvariti seznam sklicev

Z nekaterimi spodaj opisanimi izjemami se vsi sklici izpišejo v enem samem razdelku, ki vsebuje le oznako <references /> ali predlogo {{Sklici}}. Na primer:

== Sklici ==
{{Sklici}}

ali

== Sklici ==
<references />

Sklici se nato samodejno izpišejo pod tem naslovom razdelka. Vsaka številčna oznaka v besedilu deluje kot klikljiva povezava do ustreznega sklica, ta pa vsebuje kareto, ki vodi nazaj na točno mesto v besedilu.

Drsni seznami ali seznami sklicev, ki se prikazujejo znotraj drsnega okna, se ne smejo nikoli uporabljati. Razlog za to so težave z berljivostjo, združljivostjo z brskalniki, dostopnostjo, tiskanjem in zunanjo uporabo gradiva Wikipedije.

Seznam splošnih sklicev je v članku običajno umeščen v ločen razdelek, naslovljen na primer »Sklici«. Ta se običajno nahaja neposredno za razdelkom (ali razdelki) z opombami. Če se razdelek s splošnimi sklici imenuje »Sklici«, se razdelek s posamičnimi sklici običajno naslovi z »Opombe«.

Sklici in pojasnjevalne opombe

Glej tudi: Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev § Opombe in sklici in Pomoč:Pojasnjevalne opombe

Tako kot vsa preostala vsebina tudi pojasnjevalne opombe potrebujejo navedbo virov. Če članek vsebuje tako medbesedilne sklice kot druge (pojasnjevalne) opombe, jih je mogoče (vendar ni nujno) razdeliti v dva ločena seznama z uporabo skupin opomb. V tem primeru so pojasnjevalne opombe seznam sklicev umeščena v ločena razdelka, na primer »Opombe« in »Sklici«.

Zapišemo jih lahko z uporabo sklicev v opombah pod črto (za to so potrebne predloge, kot sta {{efn}} ali {{refn}}).

Sonce je zelo veliko.

Opombe

Sklici

Pojasnjevalne opombein sklice lahko med seboj tudi kombiniramo. Ti lahko vključujejo kratke sklice,, ki se sklicujejo na prejšnje opombe pod črto ali na ločen razdelek (pogosto poimenovan »Bibliografija« ali podobno), v katerem so navedeni vsi podatki o virih.

Sonce je zelo veliko.

Sklici

Bibliografija

• Hsu (2007). Size of the Moon.
• Miller (2008). Size of the Sun.

Podvojeni sklici

Združite natančno podvojene popolne sklice. V tem kontekstu »natančno podvojeno« pomeni sklice z enako vsebino, pri čemer nizi besedila ne rabijo biti povsem identični (na primer »The New York Times« in »NY Times« pomenita isto; različni datumi dostopa niso bistveni). Urednikov, zlasti neizkušenih, ne odvračajte od dodajanja podvojenih sklicev, če je vir ustrezen, spodvojen sklic je namreč boljši kot noben sklic. Kljub temu pa lahko kateri koli urednik takšne sklice združi, saj to velja za najboljšo prakso na Wikipediji.

Sklice na različne strani ali dele istega vira je prav tako mogoče združiti (pri čemer se ohranijo posamezni deli sklicev). Uporabi se lahko katera koli metoda, ki je skladna z obstoječim slogom navajanja, ali pa se z razpravo doseže soglasje za spremembo sloga.

Slog navajanja

Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo slog APA, slog MLA, The Chicago Manual of Style, Vancouver sistem, Bluebook ali navedki avtor–datum).

Wikipedija je združila več oblik v Slog navajanja 1 in Slog navajanja 2, ki se uporabljata v predlogah. V posameznem članku je dovoljena uporaba skoraj katerega koli sloga, razen medbesedilnih sklicev v oklepajih, če se ta slog v članku na Wikipediji uporablja dosledno. Na primer, članek mora imeti enoten slog uporabe velikih in malih črk v naslovih, namesto da pri enem časopisu uporabimo velike začetnice vseh besed, pri drugem pa veliko začetnico le prve besede.

Izogibajte se povsem številčnim zapisom datumov, razen obliki YYYY-MM-DD, ker je sicer nejasno, katero število pomeni mesec in katero dan. Tako je na primer dovoljeno uporabiti 2002-06-11, ne pa 11/06/2002. Zapis YYYY-MM-DD naj se uporablja le za datume po gregorijanskem koledarju z letnico po letu 1582. Zapis YYYY-MM (na primer: 2002-06) pa se ne uporablja, ker jo je mogoče zlahka zamenjati z razponom let.

Primere lahko najdete na Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga.

Raznolikost metod navajanja

Uredniki naj ne poskušajo spreminjati uveljavljenega sloga navajanja v članku zgolj na podlagi osebnih preferenc ali z namenom, da bi ga uskladili z drugimi članki, ne da bi pred tem dosegli soglasje za spremembo.

Če članek, ki ga urejate, že uporablja določen slog navajanja, mu sledite. Če menite, da ta slog za članek ni ustrezen, na pogovorni strani poiščite soglasje za spremembo. Če pa sklice v članek dodajate prvi, lahko izberete kateri koli slog, ki se vam zdi najboljši, razen medbesedilnih sklicev v oklepajih.

Če vsi ali večina sklicev v članku nima potrebnih bibliografskih podatkov, nima doslednega sloga navajanja, ga lahko prosto uredite in te podatke dodate. Ti podatki vključujejo ime vira, naslov uporabljenega članka ali spletne strani, avtorja in datum objave (če sta znana) ter številke strani (kjer je to primerno). Navedene informacije morajo zadoščati za enolično identifikacijo vira, bralcem omogočati, da vir najdejo, ter jim ponuditi osnovno oceno vira, ne da bi ga morali predhodno odpreti.

Na splošno velja za koristno

Slednja dejanja veljajo za uveljavljeno prakso:

• izboljšanje obstoječih sklicev z dodajanjem manjkajočih podatkov, na primer z zamenjavo golih URL-jev s popolnimi bibliografskimi sklici: gre za izboljšavo, ker prispeva k preverljivosti in preprečuje mrtve povezave;
• zamenjava nekaterih ali vseh splošnih virov z medbesedilnimi sklici: gre za izboljšavo, ker bralcu omogoča več preverljivih informacij in ohranja skladnost med besedilom in viri;
• poenotenje sloga v članku z nedoslednimi slogi navajanja (npr. nekateri sklici so v opombah pod črto, drugi pa v oklepajih znotraj besedila): gre za izboljšavo, ker olajša razumevanje in urejanje sklicev;
• odpravljanje napak v kodi sklicev, vključno z nepravilno uporabljenimi parametri predlog ter težavami z oznako <ref>: gre za izboljšavo, ker omogoča pravilno razčlenjevanje sklicev;
• združevanje podvojenih sklicev (glejte § Podvojeni sklici, zgoraj);
• pretvorba sklicev v oklepajih v sprejemljiv slog navajanja;
• zamenjava nejasnih ime poimenovanih sklicev s konvencionalnimi, kot je »Einstein-1905« namesto »:27«; in
• usklajevanje sklicev, ki so jih dodali drugi uredniki, z obstoječim slogom (če ta obstaja). Prispevka nekoga drugega ne razveljavljajte zgolj zato, ker se slog navajanja ne ujema. Če znate težavo odpraviti, jo odpravite.
• popravljanje rabe velikih in malih črk v naslovih za dosledno uporabo izbranega sloga v članku, najsi bo to velika začetnica vseh besed, velika začetnica le prve besede, male kapitelke itd. (vendar ne vse velike črke). Članek lahko uporablja različne sloge rabe velikih črk za različne vrste medijev; na primer: vsi časopisni članki pišejo velike črke na en način, vsi naslovi knjig pa na drug način.

Čemu se izogibati

Kadar ima članek že poenoten slog navajanja, se izogibajte:

• pmenjavanju glavnih slogov navajanja ali zamenjavi sloga ene znanstvene discipline s slogom druge — razen pri opuščanju zastarelih slogov, kot so sklici v oklepajih;
• dodajanju predlog za navajanje v članek, ki že dosledno deluje brez predlog, ali odstranjevanju predlog za navajanje iz članka, ki jih uporablja dosledno;
• spreminjanju mesta, kjer so opredeljeni sklici, npr. premikanju definicij sklicev iz seznama sklicev v besedilo ali obratno.

Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila

Uporaba medbesedilnih sklicev v oklepajih je na Wikipediji opuščena. Sem spadajo kratki sklici v oklepajih, umeščeni v samo besedilo članka, kot je na primer (Smith 2010, str. 1). Pravilo ne velja za kratke sklice z oznakami <ref>, saj ti ne spadajo med medbesedilne sklice v oklepajih; opis te metode najdete v razdelku o kratkih sklicih zgoraj. Prav tako to ne vpliva na pojasnjevalne opombe. Nekateri uredniki se zaradi večje berljivosti raje izogibajo več ravnem opomb, vendar imajo nekateri članki tri ravni opomb (pojasnjevalne opomb, kratki sklic in polni sklici).

Takšnega načina zapisovanja ne uporabljajte več; če nanj naletite, ga nadomestite z sklici na koncu besedila:

N

Sonce je precej veliko (Miller 2005, str. 1), toda Mesec ni tako velik (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi vroče (Miller 2005, str. 3).

Sklici

• Brown, R. (2006). "Velikost Lune", Scientific American, 51 (78).
• Miller, E. (2005). 'Sonce, Academic Press.

Ravnanje s povezavami

Kot je omenjeno v razdelku »Katere informacije vključiti«, je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav.

Izogibajte se vdelanim povezavam

Vdelane povezave do zunanjih spletnih mest ne bi smeli uporabljati kot medbesedilne sklice, saj so zelo podvržene odmiranju povezav. Povezave, kot je[zgled.com] (ki se izpiše kot ), zato niso primerne za sklicevanje. Izogibajte se golim povezavam, tudi če so umeščene med oznake ref (npr. <ref>[example.com]</ref>). Kljub temu je kakršen koli sklic boljši kot nič, zato ne razveljavljajte dobronamerno dodanih delnih sklicev. Takšne sklice raje čim prej dopolnite in ustrezno oblikujte.

Vdelane povezave se ne smejo nikoli uporabljati za dodajanje zunanjih povezav neposredno v vsebino članka, kot je na primer: "Zgled Inc. je napovedal svoj najnovejši izdelek ...".

Priročne povezave

Več informacij: Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela in Pomoč:Slog navajanja 1#Spletni viri

Priročna povezava je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče.

Pri akademskih virih je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi odprti repozitorij, npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali institucionalni repozitorij. Take povezave na zeleni odprti dostop so na splošno bolj zaželene od neprostih virov, zaščitenih s plačilnim zidom ali drugače.

Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma Wikipedija:Nepristransko stališče in Wikipedija:Preverljivost.

Označevanje dostopnosti

Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno zanesljivosti): navedba številke ISBN ali OCLC; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno jedrnato in v kontekstu.

Povezave na vire

Pri viru, ki je na voljo v tiskani obliki, kot mikrofilm in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je ProQuest, EBSCOhost ali JSTOR, ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete DOI, ISBN ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen.

Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav

Da preprečite mrtve povezave, so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo identifikator digitalnega objekta (DOI); stabilno trajno povezavo imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. Wayback Machine (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo.

Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela. Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom:

1. Potrdite stanje: Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je "Is it down right now?".
2. Preverite spremenjeni URL v istem spletišču: Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije".
3. Preverite spletne arhive: Obstajajo številne storitve spletnega arhiviranja (za celoten seznam glejte en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia); povežite na njihov arhiv, če je na voljo.

Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa (|access-date=). Če ta parameter ni določen, lahko preiščete zgodovino redakcij članka, da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek.

Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri |archive-url=, |archive-date= in |url-status=. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter |url-status=dead. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco.

Opomba: Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18 mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{dead link|date=avgust 2026}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva.

4. Odstranite priročne povezave: Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.
5. Poiščite nadomestni vir: Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir.
6. Odstranite brezupno izgubljene spletne vire: Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki in če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24 mesecev) ter ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo.

Povezanost besedilo-vir

Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o nepreverjenem lastnem raziskovanju, kršitvah politike glede navajanja virov in celo plagiatu.

Ohranjanje neposredne povezave s sklici

Pri preurejanju ali dodajanju vsebine bodite previdni, da ohranite povezavo med besedilom in virom. Sklicev ne premikajte, če bi s tem lahko porušili povezavo med besedilom in virom.

Ko v odstavek vstavite novo besedilo, poskrbite, da je podprto z obstoječim ali novim virom. Če v stavek ali odstavek, ki je opremljen s sklicem, dodate novo vsebino brez lastnega vira, je to zelo zavajajoče, saj ustvarja vtis, da navedeni vir podpira tudi novo dodani del. Na primer, ko urejate besedila, ki se glasi

Sonce je precej veliko.

Sklici

---

je urejanje, ki ne ustvarja vtisa, da navedeni vir potrjuje tudi novo dodano vsebino, sledeče

Sonce je precej veliko. Sonce je tudi vroče.

Sklici

---

V odstavek ali stavek, ki je že v celoti podprt z viri, ne vrivajte dodatnih dejstev ali trditev brez ustreznih sklicev:

N

Sonce je precej veliko, toda Mesec ni tako velik. Sonce je tudi vroče.

Sklici

---

Nove informacije vedno opremite z ustreznim virom. Zapis lahko oblikujete na več načinov, med drugim:

D

Sonce je precej veliko, toda Mesec ni tako velik. Sonce je tudi vroče.

Sklici

---

Vrstni red sklicev

Glede natančnega vrstnega reda sklicev ni enotnega soglasja. Uredniki naj zaradi tega ne začenjajo urejevalskih vojn in ne izvajajo množičnih sprememb vrstnega reda zaradi osebnih preferenc. Sklicev zlasti ni treba premikati samo zato, da bi ohranili zaporedno številčenje sklicev, kot se prikazujejo v članku.

Združevanje sklicev

Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole: Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:

Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti

• Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka;
• Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev.

Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti:

• Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo.
• Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev.
• Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno.
• Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti.
• Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja.

Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj:

Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.

Sklici

---

Uporaba {{Unbulleted list citebundle}}:

Uporabite medbesedilnega odstavka:

Uporabite označeni seznam:

Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico.

Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo WP:DOSTOPNOST § Brezprelomov: "Prelomi vrstic <br /> ... se ne bi smeli uporabljati." Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani Predloga:Multiple references.

V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev:

Navedba avtorja v besedilu

Več informacij: Wikipedija:Nepristranskost#Pripisovanje in utemeljevanje pristranskih stališč, Wikipedija:Slogovni priročnik#Stališče, in Wikipedija:Medbesedilni sklici

Navedba avtorja v besedilu pomeni navajanje vira neposredno znotraj stavka, poleg medbesedilnega sklica na koncu stavka. Navedbo avtorja v besedilu je treba uporabiti pri direktnem govoru (besede vira med narekovaji ali kot blokovni citat); posrednem govoru (spremenjene besede vira brez narekovajev); in tesnem parafraziranju. Uporabite ga lahko tudi pri prostem povzemanju stališč z lastnimi besedami, obvezno pa ga morate uporabiti za pristranske izjave o mnenju. Pripisovanju avtorstva naj sledi medbesedilni sklic, praviloma na koncu obravnavanega stavka ali odstavka.

Na primer:

N Za sprejem pravičnih odločitev morajo stranke zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.

D John Rawls trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so za tančico nevednost.

D John Rawls trdi, da morajo stranke za sprejem pravičnih odločitev zadeve obravnavati, kot da so »postavljene za tančico nevednost«.

Pri uporabi navedbe avtorja v besedilu pazite, da nehote ne kršite načela nepristranskosti. Na primer, naslednji zapis nakazuje enakovrednost med viri, ne da bi jasno pojasnil, da je Darwinovo stališče stališče večine:

N Charles Darwin pravi, da so se ljudje razvili z naravno selekcijo, Janez Novak pa piše, da smo na Zemljo prispeli v strokih z Marsa.

D Ljudje so se razvili z naravno selekcijo, kot je prvi pojasnil Charles Darwin v svojem deluPoreklo človeka in spolni izbor.

Poleg vprašanj nepristranskosti lahko pripisovanje v besedilu zavaja tudi na druge načine. Spodnji stavek ustvarja vtis, da je časopis The New York Times sam prišel do tega pomembnega odkritja:

N Po poročanju časopisa The New York Times bo Sonce nocoj zašlo na zahodu.

D Sonce vsak večer zaide na zahodu.

Priporočljivo je, da člankov ne obremenjujemo s podatki, ki sodijo v sklice. Bralci lahko s klikom na sklic sami preverijo, kje je bila vsebina objavljena:

N V članku, objavljenem v reviji The Lancet 20. decembra 2023, so raziskovalci objavili odkritje nove vrste tkiva.

D Odkritje te nove vrste tkiva je bilo objavljeno leta 2023.

N Po podatkih iz jezikovnega portala Fran, beseda helikopter izvira iz francoščine.

D Beseda helikopter izvira iz francoščine.

Pri preprostih dejstvih, o katerih med zanesljivimi viri obstaja soglasje, lahko bralcu v pomoč dodate medbesedilne sklice, samo besedilo pa je najbolje zapisati kot enostavno trditev brez brez navedbe avtorja v besedilu:

N Richard Bauer v 6. izdaji knjige Introduction to Chemistry piše, da je kisik po masi tretji najpogostejši element v vesolju, za vodikom in helijem.

D Po masi je kisik tretji najpogostejši element v vesolju, za vodikom in helijem.

Ravnanje z vsebino brez virov

Če je celoten članek brez virov:

• Če je celoten članek očitni nesmisel, ga označite za hitro brisanje
• Če je članek biografija živeče osebe, ga lahko označite z {{subst:prod blp}} in tako predlagate brisanje. Če gre za biografijo živeče osebe, ki je napadalna stran, jo je treba označiti za hitro brisanje.
• Če članek ne spada v zgornji dve kategoriji, poskusite sklice poiskati sami ali pa napišite komentar na pogovorni strani članka ali na pogovorni strani ustvarjalca članka. Članek lahko označite tudi s predlogo {{brez virov}}, ter razmislite o predlogu za brisanje.

Za posamezne trditve v članku, ki niso podprte s sklicem:

• Če je članek biografija živeče osebe, takoj odstranite vso sporno vsebino: glejte Biografije živečih oseb. Če je vsebina brez sklica izjemno neprimerna, ga je morda treba skriti pred javnostjo; v tem primeru zaprosite za pomoč administratorja.
• Če se dodana vsebina zdi napačna ali izraža le osebno mnenje, jo odstranite in o tem obvestite urejevalca. Na njegovo pogovorno stran lahko dodate predlogo {{uw-unsourced1}}.
• V vseh drugih primerih razmislite o tem, da sami poiščete sklice, ali pa napišite komentar na pogovorni strani članka ali na pogovorni strani urejevalca, ki je dodal gradivo brez virov. POb sporno besedilo lahko dodate oznako {{navedi vir}} ali {{dvomljivo}}.

Predloge za navajanje in orodja

Več informacij: Wikipedija:Predloge za navajanje in Pomoč:Orodja za navajanje

Predloge za navajanje se lahko uporabljajo za zagotavljanje enotne oblike sklicev. Njihova uporaba ni niti spodbujana niti odsvetovana: v članku se brez tehtnega razloga in soglasja ne prehajajte med sklici s predlogami in sklici brez njih – glejte »Variacije načina navajanja« zgoraj.

Pri uporabi predlog za sklicevanje morajo biti vneseni parametri točni. V parametre ni primerno vnašati napačnih vrednosti le zato, da bi doseželi izpis sklica v drugem slogu, kot je predviden za to predlogo (npr. slog MLA).

Metapodatki

Sklice lahko spremljajo metapodatki, čeprav to ni obvezno. Večina predlog za sklicevanje na Wikipediji uporablja standard COinS. Ti metapodatki razširitvam za brskalnike in drugi avtomatizirani programski opremi omogočajo, da uporabniku omogočijo dostop do podatkov o sklicih, na primer s ponujanjem povezav do spletnih izvodov citiranih del v uporabnikovi knjižnici. V člankih z ročno oblikovanimi sklici se lahko metapodatki ročno dodajo znotraj značke v skladu s specifikacijo COinS.

Glej tudi

Kako navajati

• Pomoč: Navajanje virov za začetnike – preprost praktični vodnik za začetek v urejevalniku izvorne kode
• Wikipedija:Predloge za navajanje – celoten seznam različnih stilov za citiranje vseh vrst gradiv
• Wikipedija:Navajanje virov/Dodatni napotki – dodatni premisleki za navajanje virov
• Wikipedija:Medbesedilni sklici – več informacij o medbesedilnih sklicih
• Wikipedija:Slogovni priročnik/Postavitev § Nadaljnje branje – za informacije o razdelku »Nadaljnje branje«
• wikipedija:Zunanje povezave – za informacije o razdelku »Zunanje povezave«
• Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev
• MediaWiki:Extension:Cite – podrobnosti o programski opremi, ki podpira oznake <ref>

Težave z navajanjem

• Predloga:Več sklicev – predloga za dodajanje članku (ali razdelku), kjer ni dovolj sklicev
• Wikipedija:Navedi vir – razlaga predloge za označevanje trditev, ki potrebujejo citat
• Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami – v primeru besedila, ki je bilo dobesedno kopirano
• Wikipedija:Mrtva povezava – vodnik za preprečevanje mrtvih povezav

Spreminjanje formatov sloga navajanja

• WP:CITEVAR

Zunanje povezave

• »reFill«. Toolforge. en:WP:ReFill. Orodje, ki polavtomatsko dopolnjuje gole sklice.
• Wikipedia editing basics: Citing sources (part 1) (YouTube). Wikimedia Foundation.
• Wikipedia editing basics: Citing sources (part 2) (YouTube). Wikimedia Foundation.