close
Pojdi na vsebino

Kelvulf II. Mercijski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kelvulf II.
BERJAYA
Srebrni Kelvulfov peni z napisom 'ciolvvl f rex', skovan v letih 874 - 880
Kralj Mercije
Vladanje874–ok. 879
PredhodnikBurgred
NaslednikEtelred
(kot lord Mercijcev)
Rojstvo9. stoletje
Smrt9. stoletje
RodbinaDinastija C
Poklicbojevnik

Kelvulf II. je bil zadnji kralj neodvisne Mercije, ki je vladal od okoli 874 do okoli 879.[1]

Na prestolu Mercije je nasledil Burgreda, ki so ga leta 874 odstavili Vikingi. Po zapisih v Seznamu kraljev Mercije je Kelvulf II. vladal pet let, tradicionalno od leta 874 do 879. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je vladal do zgodnjih 880. let. Nasledil ga je Etelred kot lord Mercije, podrejen wesseškemu kralju Alfredu Velikemu.[2][3]

Dinastično ozadje

[uredi | uredi kodo]

Kelvulf II. naj bi pripadal dinastiji C mercijskih kraljev. Njegova družina je trdila, da izvira iz Pibbe Mercijskega. Dinastija C, začenši s Kenvulfom, je morda imela vezi z vladajočo družino Hwicce v jugozahodni Merciji.[4]

Kelvulfovi neposredni predniki niso znani, vendar naj bi bil potomec Kelvulfa I. preko njegove hčerke Elfled. Elfled je bila najprej poročena z Vigmundom, sinom kralja Viglafa, nato pa z Beortritom, sinom kralja Beortvulfa. Kelvulf II. je bil zagotovo potomec enega od prejšnjih mercijskih kraljev.[5]

Mercija, Wessex in Vikingi

[uredi | uredi kodo]

Anglosaška kronika vsebuje naslednje poročilo o Kelvulfu:

"Tisto leto je [velika poganska vojska] odšla iz kraljestva Lindsey v Repton in se tam nastanila v zimskih bivališčih, pregnala kralja [Mercije] Burgreda čez morje, potem ko je vladal približno dvaindvajset zim, in si podjarmila vso to deželo. Burgred je nato odšel v Rim in tam ostal do konca svojega življenja. Njegovo truplo leži v cerkvi Sancta Maria, v šoli angleškega naroda. Še isto leto so oblast nad mercijskim ljudstvom prepustili nespametnemu plemiču Kelvulfu. On jim je prisegel [zvestobo] in jim dal talce in jim bil z vojsko na razpolago, kadar koli bi želeli." [6]

Kronika je bila napisana po naročilu Alfreda Velikega, svaka kralja Burgreda. Navedeno poročilo velja za pristransko in politično motivirano, saj je bilo napisano z namenom okrepiti zahteve Alfreda in Edvarda Starejšega po prevladi nad Mercijo. To dokazuje tudi najdba Herefordshirskega zaklada z anglosaškimi kovanci blizu Leominsterja leta 2015. Kovanci so iz obdobja okoli leta 879 in se zanje domneva, da so jih zakopali umikajoči se Vikingi.[7] Na kovancih sta kot kralja upodobljena tako Kelvulf kot Alfred Veliki, kar poznavalce vodi k trditvi, da sta si bila enaka.[8][9]

Domneva se, da se je Kelvulfova Mercija skrčila na severni in zahodni del Mercije.[10]

Wales

[uredi | uredi kodo]

Leta 878 je bil v bitki proti Anglom ubit kralj Rodri Veliki iz kraljestva Gwynedd. Ker se je Alfred takrat vojskoval z Vikingi, Mercija pa si je tradicionalno lastila hegemonijo nad Walesom, je Mercijce vodil verjetno Kelvulf. Leta 881 so Rodrijevi sinovi v bitki pri Conwyju premagali Mercijce. Zmaga je v valižanskih kronikah opisana kot "božje maščevanje za Rodrija". Vodja Mercijcev je bil Edrid Dolgolasi, skoraj zagotovo Etelred, Kelvulfov naslednik na mercijskem prestolu.[11]

Denar in London

[uredi | uredi kodo]
BERJAYA
Kovanec kralja Kelvulfa II. Mercijskega, ki kaže na zavezništvo z Alfredom Velikim

Najdene so bile tri vrste penijev, kovanih v Kelvulfovem imenu. Večina jih je bila kovanih v Londonu in spadala v kategorijo 'križ in romb' s križem v središču in na konicah romba. Enake kovance je koval tudi Alfred Wesseški.[12] Na osnovi podobnosti kovancev se domneva, da sta se kralja skupaj vojskovala proti Vikingom.[13]

Leta 2015 so v bližini Watlingtona v Oxfordshiru odkrili zaklad kovancev, nakita in srebrnih palic iz vikinške dobe. V zakladu, datiranem v pozna 870. leta, je bilo trinajst redkih penijev dveh cesarjev, na katerih sta upodobljena Alfred in Kelvulf, sedeča drug ob drugem.[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Williams, Ceolwulf
  2. ↑ Miller, Ceolwulf II
  3. ↑ Kirby, p. 176
  4. ↑ Woolf, str. 151–152; Zalockyj, str. 228
  5. ↑ Walker, str. 59–60, 208, Table 1; Zaluckiyj, str. 236, fig. 3, & str. 247
  6. ↑ Anglo-Saxon Chronicle, sub anno 874
  7. ↑ Rosie McCall. Millions of Dollars of Viking Treasure That Could Rewrite History Stolen, Metal Detectorists Convicted. Newsweek, 22. november 2019. Pridobljeno 30. aprila 2025
  8. ↑ Walker, str. 59–60; Yorke, str. 123.
  9. ↑ Watlington Hoard: Saxon and Viking treasure from the time of Alfred the Great discovered in Oxfordshire field. The Independent, 10. december 2015
  10. ↑ Walker, str. 73.
  11. ↑ Charles Edwards, str. 487-491
  12. ↑ Sean Miller, "Ceolwulf II, king of Mercia.". See Early Medieval Corpus of Coin Finds and the Sylloge of Coins of the British Isles Arhivirano 2004-11-30 na Wayback Machine.
  13. ↑ Yorke, str. 123
  14. ↑ »WATLINGTON HOARD«. ashmolean.org. Ashmolean Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2025. Pridobljeno 20. decembra 2023.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Blackburn, M.A.S. "The London Mint during the Reign of Alfred." In Kings, Currency, and Alliances. History and Coinage of Southern England in the Ninth Century, ed. M.A.S. Blackburn and D.N. Dumville. Studies in Anglo-Saxon History 9. Woodbridge, 1998. 105-23.
  • Charles-Edwards, Thomas (2013). Wales and the Britons 350–1064. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-821731-2.
  • Keynes, Simon. "King Alfred and the Mercians." In Kings, Currency, and Alliances. History and Coinage of Southern England in the Ninth Century, ed. M.A.S. Blackburn and D.N. Dumville. Studies in Anglo-Saxon History 9. Woodbridge, 1998. 1-45.
  • Kirby, D. P. (2000). The Earliest English Kings (Revised izd.). Routledge. ISBN 0-415-24211-8.
  • Miller, Sean (2004). »Ceolwulf II (fl. 874–879), king of the Mercians«. Oxford Dictionary of National Biography. Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/39145. Pridobljeno 13. avgusta 2012.
  • Walker, Ian (2000). Mercia and the Making of England. Stroud: Sutton. ISBN 0-7509-2131-5.
  • Williams, Ann (1991). »Ceolwulf II, king of Mercia 874-879«. V Ann Williams; Alfred P. Smyth; D. P. Kirby (ur.). A Biographical Dictionary of Dark Age Britain. Seaby.
  • Woolf, Alex, "Pictish Matriliny reconsidered," in The Innes Review, volume XLIX, no. 2 (Autumn 1998). ISSN 0020-157X
  • Barbara Yorke, Kings and Kingdoms of Early Anglo-Saxon England. London: Seaby, 1990. ISBN 1-85264-027-8
  • Zaluckij, Sarah, Mercia: the Anglo-Saxon Kingdom of Central England. Logaston: Logaston Press, 2001. ISBN 1-873827-62-8
Kelvulf II. Mercijski
Dinastija C
Rojen: 9. stoletje Umrl: 9. stoletje
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Burgred		 Kralj Mercije
874–ok. 879		 Naslednik: 
Etelred
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kelvulf_II._Mercijski&oldid=6727063«