Monacan

Monacan, pleme in ohlapna plemenska zveza siouanskih plemen z zgornjega toka reke James v Virginiji, sorodnih plemenom Manahoac, Tutelo in Saponi. Njihovi potomci danes živijo v Virginiji v okrožju Amherst (1.400 oseb leta 2005), kjer so bili leta 1989 priznani s strani matične države.
Ime
[uredi | uredi kodo]Mogoče (Hodge, Swanton) iz algonquinskega jezika v pomenu "kopanje palice" ali "lopata".
Plemena zveze
[uredi | uredi kodo]Monacani so v svojo zvezo združevali več plemen. W. J. McGee navaja:
- Monacan
- Meipontsky
- Mahoc (?)
- Nuntaneuck ali Nuntaly
- Moneton ali Mohetan
Hodge omenja plemenske skupine: Massinacac, Mohemencho, Monahassano, Monasiccapano, z opombo, da to niso vse. Njegovo pleme Monahassano ali Monahassanugh se identificira z Indijanci Nahyssan in bo kasneje znano kot Yesan
Vasi
[uredi | uredi kodo]D. I. Bushnell, Jr. navaja vasi Massinacack na desnem bregu reke James, okoli izliva Mohawk Creeka; Mohemencho, na južnem bregu reke James, ki je po istem avtorju kasneje znano kot Monacan Town; Rassawek, blizu mesta, kjer se združita James in Rivanna.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Domovina plemena Monacan se nahaja v območju gora Bear Mountain že nekaj tisoč let, njihovo poreklo pa bi lahko bilo v dolini reke Ohio, kjer so se po nekaterih znanstvenikih oblikovala plemena družine Siouan, nakar je prišlo do selitev na zahod in vzhod. Monacane prvi sreča kapitan John Smith leta 1607, ki raziskuje reko James, že naslednje leto pa jih obišče kapitan Christopher Newport, ki odkrije dve vasi. Kot zavezniki Manahoacov so bili tudi sovražniki konfederacije Powhatan. Večina jih izgine v vojnah, tako da jih je do leta 1699 ostalo le 100, hugenoti pa zasedejo njihovo vas Mohemencho. Njihovi ostanki se po vsej verjetnosti pridružijo Saponijem in Tutelom na mestu Fort Christanna.
Etnografija
[uredi | uredi kodo]Kultura plemen v zvezi Monacana je zelo podobna kulturi Powhatanov, z razliko, da njihove vasi niso bile zaščitene s palisadami in pripada jugovzhodnemu kulturnemu območju. Monacani so kombinirali agrikulturo z lovom, ribolovom in nabiranjem. Ženske so nabirale orehe, jagode in drugo rastlinje ter sadje, ter gojile koruzo, fižol in buče ter nekatere druge kulture. Žensko delo je bila tudi izdelava gospodinjskih predmetov iz lesa, kosti, živalske kože in drugih naravnih materialov, ki so bili na voljo. Moško delo je bil lov (vključno z bizonom, medvedom), ribolov in vojna. Ukvarjali so se tudi s košarkarstvom in lončarstvom, glavna trgovska dobrina pa je bil baker, s katerim so trgovali z drugimi plemeni. Vasi Monacana so imele tudi parne kopeli, savne, ki so se nahajale v posebnih kočah, do pare pa so prihajali z polivanjem vode po vročem oglju. Svoje mrtve so Monacani tisočletja pokopavali v svetih gomilah, posebej zgrajenih za ta namen, preučeval pa jih je dr. Jeffrey Hantman z Virginijske univerze.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- The Monacan Indians of Virginia Arhivirano 5. september 2002. na Wayback Machine.
- The Monacan Indians Arhivirano 13. april 2008. na Wayback Machine.
- Monacan Indian Tribe
