Propaganda
Propagánda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov. Cilj propagande je vpliv na javno mnenje v političnih, ekonomskih, psiholoških in drugih okvirih. Ker je propaganda mnogokrat enačena tudi z manipulacijo, je v slabšalnem smislu lahko pojmovana kot potvarjanje ali namerno prikrivanje (t. i. »lažna propaganda«) dejstev.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Izraz izvira iz latinščine[1] in je bil izpeljan iz imena leta 1622 ustanovljene Kongregacije za evangelizacijo narodov znotraj Rimskokatoliške cerkve, s tedanjim imenom Sacra Congregatio de Propaganda Fide. Namen kongregacije je bil sprva širjenje katoliške vere v nekatoliških deželah.[2]
Kongregacijo so tedaj na kratko imenovali le Propaganda.[2] [3] [4] Po letu 1790 se je izraz propaganda začel uporabljati tudi za prepričevanje v krogih izven cerkve.[2] V sodobnem pomenu se je izraz udomačil sredi 19. stoletja, ko so propagando kot sredstvo in način komunikacije ter manipulacije z javnostjo pričeli uporabljati (in tudi zlorabljati) v politične namene. [2].
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Oxford dictionary
- 1 2 3 4 "Diggs-Brown2011p48"
- ↑ Strategic Public Relations: Audience Focused Practice str.48
- ↑ http://www.etymonline.com/index.php?term=propaganda
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
